Zgodovina JKA

Zgodovina JKA

Zgodnja leta (1948-1957)

Japonsko združenje karateja  (JKA) je bilo ustanovljeno maja 1949 . Do leta 1955 je bil glavni dojo v Yotsuyi, v bližini Tokia, prvi predsednik JKA je postal Saigo Kichinosuke, član japonskega zgornjega doma in vnuk Saiga Takamorija, enega največjih junakov Japonske v obdobju dinastije Meiji. Leta 1956 je JKA uvedlo prvi program za usposabljanje inštruktorjev karateja (kenshusei) ter izučilo prvo generacijo inštruktorjev. To je bil začetek najboljšega programa usposabljanja učiteljev karateja, program, ki se mu nobena druga karate organizacija ni nikoli približala. Tako je JKA ustvarila edinstveni kader inštruktorjev karateja, približno dvajsetih zaposlenih s polnim delovnim časom, katerih število dosledno vzdržuje. 10. aprila 1957 je JKA postala pravna oseba, ko jo je tedanje japonsko Ministrstvo za šolstvo uradno priznalo kot združenje članov za promocijo karateja ter širjenje in bogatenje vadbe karateja. Dvanajst let kasneje je bil enak status podeljen še drugi karate organizacij, ki pa ne temelji na članstvu, temveč na prispevkih posameznih ustanov, predvsem zaradi organizacije karate tekmovanj.

Rast in razvoj (1957-1989)

Priljubljenost karateja je z leti še naprej rasla. Oktobra 1957 je v Tokiu potekalo 1. JKA vse japonsko karate prvenstvo. Na prvem turnirju so se tekmovalci pomerili v štirih tekmovalnih kategorijah: moški posamezno kumite in kata ter moški skupine kumite in kata. Ko je bil enkrat vzpostavljen letni turnirski sistem je JKA začela odpirati podružnice v mestih, šolah in na kar 40 priznanih univerzah na Japonskem. Leta 1958 so za glavnega inštruktorja imenovali mojstra Masatoshi Nakayamo. Leta 1961 si je 5. JKA vse japonsko karate prvenstvo ogledal tudi takratni prestolonaslednik Japonske (danes japonski cesar ) in JKA karate je je stopil v luč svetovnih žarometov. Z leti se je število tekmovalnih kategorij večalo : mladinci (1969), kata ženske (1974), povsem ločeno tekmovanje za otroke (učenci osnovnih in srednjih šol) ter kategorija kumite ženske (1985). Poleg tega je raslo tudi število udeležencev tekmovanj. V tem obdobju je JKA še dodatno izpopolnila sistem poučevanja in se je istočasno širila tako po Japonski, kot izven nje, saj je že leta 1958 začela pošiljati svoje najboljše inštruktorje v Ameriko, Evropo in na Bližnji vzhod. Karate je postal velik hit tudi izven Japonske.

Leta 1975 je z vizijo, da bi karate postal olimpijski šport, International Amateur Karate Federation  (IAKF, ki se je kasneje preimenovala v ITKF) v ZDA organizirala prvo svetovno prvenstvo. Tekmovanje so v naslednjih nekaj letih izvedli še trikrat, vendar je JKA leta 1985 vzpostavila svoj svetovni pokal »Karate Championship Shoto«.

Zaradi stalnega usposabljanja inštruktorjev so lahko razvili enovit sistem tehnik. Prvič se je pojavila jasna, znanstvena in praktična »najboljša« oblika  za vsak položaj, držo in gibanje. Pojavila se je tudi jasna razmejitev med »pravilnim« in »nepravilnim« načinom izvajanja vsakega položaja, udarca, brce ali tehnike. Ko so se te tehnike razvile, so mnogi inštruktorji odšli v tujino, da bi razširili umetnost karateja po vsem svetu. JKA je bila prva karate organizacija, ki je ustanovila dojo izven Japonske. To je tudi razlog, da je JKA tako pomembna in močna. Poleg tega je JKA postala edina karate organizacija, ki je poslala na univerze kvalificirane inštruktorje, da so karate učili s polnim delovnim časom.

Leta 1986 je bil Nakahara Nobuyuki imenovan za osmega predsednika JKA, leto kasneje pa umre mojster Nakayama, star je bil 74 let.

Obdobje izzivov (1990-1999)

Leta 1990 je JKA ponovno pretresla kriza, ko se je med dvema skupinama začel pravni spor glede njenega nadzora. Skupino, ki je hotela spremembe je vodil Tetsuhiko Asai, bolj konservativno pa Nobuyuki Nakahara. Kljub notranjim sporom je JKA napredovala. Velika večina članov in inštruktorjev je ostala zvesta prvotni JKA in mojstru Nakahari. Leta 1991 so kot glavnega inštruktorja imenovali mojstra Sugiura Motokunija. Skupaj s predsednikom Nakaharo sta v organizacijo uspela vrniti pravi duh karateja. Leta 1994 je JKA prvič objavila serijo petih učbenikov o katah. Ta serija je hitro postala »biblija« karate kat .

Nato sta prišli sodni odločbi in sicer leta 1995, ko je JKA dobila primer na Okrožnem sodišču v Tokiu, in leta 1998 s potrditvijo sodbe na Višjem sodišču v Tokiu. Japonsko vrhovno sodišče je 10. junija 1999 dokončno presodilo v korist skupine, ki jo je vodil Nakahara skupaj z Masaakom Uekijem in Masahikom Tanako. Druga skupina pod vodstvom Tetsuhike Asaia, (ki je bil po Nakayami glavni inštruktor JKA), vključno s Keigom Abejem in Mikiom Yaharo, je zapustila JKA in oblikovala druge organizacije: Japonsko Karate Shotorenmei, Japonsko shotokan Karate Association  in Karatenomichi World Federation.  

JKA na poti v 21. stoletje (2000 do danes)

S pravnim statusom, potrjenim s sodnimi odločbami, je JKA skočila v 21. stoletje. Preoblikovala je svojo notranjo organizacijo ter reorganizirala svojo finančno bazo. Decembra 2000 je JKA dobila nov sedež in dojo v centru Tokia. To je bilo prvič, da je JKA imela lastno zemljišče in zgradbo. Velika otvoritvena slovesnost je potekala maja 2001, udeležili so se je številni dostojanstveniki in člani drugih karate organizacij. Tako prenovljena je JKA ponovno potrdila svoje mesto v karate svetu in se jasno opredelila za »varuha tradicije karateja«. Leta 2004 je nastala nova uradna spletna stran , s katero JKA promovira pravi karate po vsem svetu.

Japonsko združenje karateja  (JKA) je bilo ustanovljeno že leta 1948  kot neprofitna organizacija. Leta 1957 ga je Japonsko ministrstvo za šolstvo zaradi pomembnega družbenega prispevka priznalo kot SHADAN HOJIN (združenje v sestavi ministrstva), 21. marca 2012 pa ga je Japonska vlada priznala kot KOEKI SHADAN HOJIN (združenje javnega interesa) in tako je JKA postalo edino japonsko združenje borilnih veščin s tem statusom.

Poslanstvo JKA je prispevati k svetovnemu miru z:

1) izvajanjem raziskav in poučevanjem veščine Karate-Do,

2) vplivom na otroke in mladostnike, da izboljšajo svojo telesno in duševno zdravje ter vzgajajo duh borilnih veščin in

3) širjenjem koncepta japonske borilne veščine, ki temelji na pravem  obnašanju in spoštovanju.

Člani JKA si prizadevajo razvijati lasten značaj ter prispevati k družbi. To je glavni cilj JKA in prava vrednost Karate-Do, kot borilne veščine.