Zgodovina JKA

Zgodnja leta (1948-1957)

Funakoshi_SaigoJaponsko združenje karateja  (JKA) je bilo ustanovljeno maja 1949 . Do leta 1955 je bil glavni dojo v Yotsuyi, v bližini Tokia, prvi predsednik JKA je postal Saigo Kichinosuke, član japonskega zgornjega doma in vnuk Saiga Takamorija, enega največjih junakov Japonske v obdobju dinastije Meiji. Leta 1956 je JKA uvedlo prvi program za usposabljanje inštruktorjev karateja (kenshusei) ter izučilo prvo generacijo inštruktorjev. To je bil začetek najboljšega programa usposabljanja učiteljev karateja, program, ki se mu nobena druga karate organizacija ni nikoli približala. Tako je JKA ustvarila edinstveni kader inštruktorjev karateja, približno dvajsetih zaposlenih s polnim delovnim časom, katerih število dosledno vzdržuje. 10. aprila 1957 je JKA postala pravna oseba, ko jo je tedanje japonsko Ministrstvo za šolstvo uradno priznalo kot združenje članov za promocijo karateja ter širjenje in bogatenje vadbe karateja. Dvanajst let kasneje je bil enak status podeljen še drugi karate organizacij, ki pa ne temelji na članstvu, temveč na prispevkih posameznih ustanov, predvsem zaradi organizacije karate tekmovanj.

Rast in razvoj (1957-1989)

Priljubljenost karateja je z leti še naprej rasla. Oktobra 1957 je vNakayama Tokiu potekalo 1. JKA vse japonsko karate prvenstvo. Na prvem turnirju so se tekmovalci pomerili v štirih tekmovalnih kategorijah: moški posamezno kumite in kata ter moški skupine kumite in kata. Ko je bil enkrat vzpostavljen letni turnirski sistem je JKA začela odpirati podružnice v mestih, šolah in na kar 40 priznanih univerzah na Japonskem. Leta 1958 so za glavnega inštruktorja imenovali mojstra Masatoshi Nakayamo. Leta 1961 si je 5. JKA vse japonsko karate prvenstvo ogledal tudi takratni prestolonaslednik Japonske, princ Akihito, in JKA karate je je stopil v luč svetovnih žarometov. Z leti se je število tekmovalnih kategorij večalo : mladinci (1969), kata ženske (1974), povsem ločeno tekmovanje za otroke (učenci osnovnih in srednjih šol) ter kategorija kumite ženske (1985). Poleg tega je raslo tudi število udeležencev tekmovanj. V tem obdobju je JKA še dodatno izpopolnila sistem poučevanja in se je istočasno širila tako po Japonski, kot izven nje, saj je že leta 1958 začela pošiljati svoje najboljše inštruktorje v Ameriko, Evropo in na Bližnji vzhod. Karate je postal velik hit tudi izven Japonske.

Leta 1975 je z vizijo, da bi karate postal olimpijski šport, International Amateur Karate Federation  (IAKF, ki se je kasneje preimenovala v ITKF) v ZDA organizirala prvo svetovno prvenstvo. Tekmovanje so v naslednjih nekaj letih izvedli še trikrat, vendar je JKA leta 1985 vzpostavila svoj svetovni pokal »Karate Championship Shoto«.

Zaradi stalnega usposabljanja inštruktorjev so lahko razvili enovit sistem tehnik. Prvič se je pojavila jasna, znanstvena in praktična »najboljša« oblika  za vsak položaj, držo in gibanje. Pojavila se je tudi jasna razmejitev med »pravilnim« in »nepravilnim« načinom izvajanja vsakega položaja, udarca, brce ali tehnike. Ko so se te tehnike razvile, so mnogi inštruktorji odšli v tujino, da bi razširili umetnost karateja po vsem svetu. JKA je bila prva karate organizacija, ki je ustanovila dojo izven Japonske. To je tudi razlog, da je JKA tako pomembna in močna. Poleg tega je JKA postala edina karate organizacija, ki je poslala na univerze kvalificirane inštruktorje, da so karate učili s polnim delovnim časom.

Leta 1986 je bil Nakahara Nobuyuki imenovan za osmega predsednika JKA, leto kasneje pa umre mojster Nakayama, star je bil 74 let.

Obdobje izzivov (1990-1999)

Leta 1990 je JKA ponovno pretresla kriza, ko se je