Karate in odrasli...

Ali je v »zrelih« letih prepozno pričeti z vadbo karateja?

Takoj po zastavljenem vprašanju na dan privrejo dvomi in odgovori v stilu: »Ah saj sem prestar … verjetno je že prepozno … včasih sem bil razgiban ampak nisem več … joooj saj bi samo kolena fental… V bistvu je prepozno, mar ne?«

Iz principa vseeno pričnite z vadbo!

Hja najboljši čas je bil pred dvajsetimi leti…

ampak drugi najboljši čas je… ZDAJ!

Ko govorimo o osebnih izkušnjah glede poznega začetka vadbe karateja, nisem ravno prava oseba, ki bi jo vprašali za mnenje. Kljub temu pa imam kar nekaj izkušenj s poučevanjem zagrizenih »starih fantov in deklet«, ki so z vadbo pričeli dokaj pozno. Sem pa opazil, da večino odraslih ljudi muči skupen problem in to je ravno ta nadležna dilema…  »Ali sem prestar za to?!«

Seveda, ko danes pogledate v večino telovadnic in vidite vse te udarce in brce, postanete zaskrbljeni. Eh… to zagotovo ni nekaj, kar naj bi počel v teh letih … Ja, seveda, nekateri nori starostniki to počno… Če logično pomisliš, se tako stara oseba, kot sem jaz ne more več naučiti kaj takega, ali pač? Možgani so postali togi, okončine so postale okorne in težke ... Najboljši časi so mimo in itak večine gibov sploh bom razumel, kaj šele uspel izvesti. Brez veze. Zakaj sploh začeti? Saj razmišljam prav, ne?

Morda, morda pa tudi ne …

Morda pa imajo vsi odrasli le manijo kompetentnosti; obupno se namreč držijo svojega dostojanstva, kot otrok svojega medvedka; želijo biti dobri pri vsem, kar počno in želijo blesteti pri vsem česar se lotijo, saj mislijo, da se to seveda od njih pričakuje. Odrasli enostavno morajo biti sposobni narediti vse, odraslim ni dovoljeno pokazati neznanja ali zmede.

Če se prepoznate v zgornjem odstavku, niste edini.

Problem je zelo razširjen – in vendar je rešitev zelo preprosta. S pomočjo hladne, neizprosne znanosti, vam bom skušal razložiti kako in kaj ter pomagal pri odločitvi.

Vse izhaja iz »homunculusa« ali motorične in senzorične reprezentacije telesa.

Razlog, da se kot odrasla oseba slabo odrežete pri katerikoli novi in zapleteni fizični aktivnosti tiči v določenem delu možganov oziroma kortikalnih točkah, ki so odgovorne za različne gibe. To so tiste barabe, ki vam ne dovolijo nadzorovati posameznega prsta na nogah.

Tu je slika našega homunculusa:

 

 

Čudna slika, kajne? Prikazuje namreč relativni delež nadzora specifičnih mišičnih skupin, ki jih upravljajo možgani. Zanimivo, kako prevladujejo dlani, ustnice, oči in kako zanemarjene so roke, noge in stopala … Prav tisto, kar potrebujemo pri karateju.

Hitra lekcija iz zgodovine: zgornjo karto je ustvaril kanadski nevrokirurg Wilder Penfield leta 1937. Penfield je bil tisti, ki je prvi izvedel operacijo možganov na budnem bolniku. Njegova logika je bila preprosta, vendar zastrašujoča: z elektronskimi dražljaji spodbuditi del možganske skorje in opazovati kateri deli telesa trznejo. To je privedlo do izdelave kartografije možganov.udna slika, kajne? Prikazuje namreč relativni delež nadzora specifičnih mišičnih skupin, ki jih upravljajo možgani. Zanimivo, kako prevladujejo dlani, ustnice, oči in kako zanemarjene so roke, noge in stopala … Prav tisto, kar potrebujemo pri karateju.

Hitra lekcija iz zgodovine: zgornjo karto je ustvaril kanadski nevrokirurg Wilder Penfield leta 1937. Penfield je bil tisti, ki je prvi izvedel operacijo možganov na budnem bolniku. Njegova logika je bila preprosta, vendar zastrašujoča: z elektronskimi dražljaji spodbuditi del možganske skorje in opazovati kateri deli telesa trznejo. To je privedlo do izdelave kartografije možganov.

Na spodnji sliki je prikazano območje možganske skorje, ki se ukvarja z zgoraj omenjenim nadzorom.

 

 

Torej večji, kot je delež motorične kortikalne površine namenjene določeni regiji  , popolnejši in natančnejši je namenski nadzor nad skupinami mišic. To je bistvo vsega in dobra novica je, da se spretnosti lahko urijo - ne glede na starost …

Torej, kaj je bistvo?

Leta 1995 je v Journal of Neurophysiology (https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/7500130) skupina znanstvenikov objavila članek z naslovom »Modulacija odzivov mišic, ki jih je povzročila trans kranialna magnetna stimulacija pri pridobivanju novih fino - motoričnih veščin«. V tem prispevku so dokazali, da je mogoče določiti velikost kortikalne površine, namenjene posameznim prstom. Udeleženci eksperimenta so morali vaditi na klavirju, znanstveniki pa so merili motorni korteks prsta pred in po vadbi.

In to, kar so ugotovili je dobra novica!

Eksperiment je trajal pet dni. V tem času so udeleženci izvajali dvourno vadbo z eno roko. Vadba je imela za posledico povečanje kortikalne površine, ki je bila usmerjena na podaljšek prstov . Posledično se je zmanjšal tudi čas za aktivacijo giba. Tako so med ostalim dokazali, da tudi odrasli kažejo napredek že po nekaj dneh enostavnega treninga. Povsem enako se bo zgodilo z vadbo karateja.

No in zdaj imamo dokaj prepričljiv odgovor na vprašanje: »Ali sem prestar za vadbo karateja?«

Čeprav zdaj še ne morete narediti vseh čudnih karate gibov (ali nadzirati posameznih prstov na nogi), to še ne pomeni, da se jih ne boste mogli naučiti. Možgani odraslih niso okameneli in na trening se bodo odzvali dobro – vendar ne smete pozabiti, da je to povezano z določenim vložkom napora, ki ga boste namenili za (ponosno) skakanje naokoli v vaši beli pižami.

Razlog, da vam karate (še) ne gre, ne tiči v tem, da ste prestari …

Razlog je v tem, da do sedaj še niste vadili in je zato "karate območje" v možganih še vedno premajhno, da bi lahko omogočalo natančen nadzor vaših gibov.

Se pravi niste prestari … ste samo neizurjeni.

Nikoli ni prepozno, uriti »elastičnosti« vaših možganov. Niste začeli vaditi kot otrok? Komu mar? Kje piše, da morate narediti čisto vse ravno na začetku življenja? Funakoshiju na ljubo se nehajte izogibati stvarem, ki se vam zdijo pretežke. Vse lahko počnete – kumite (borba), kata, bunkai (aplikacija kate), čisto vse. Ne pričakujte pa, da boste takoj postali mojstri, istočasno pa čakate na trenutek, ko boste (v vaših očeh) dovolj dobri, da začnete delati določene stvari. V karateju je to isto, kot bi pili takrat, ko niste več žejni. Resnično nima smisla.

Torej, ne poskušajte popraviti preteklosti, raje vplivajte na prihodnost.

Karate je za vas … in niste prestari

 

Prosto povzeto po: http://www.karatebyjesse.com/when-am-i-too-old-to-start-learning-karate/